Nadvojvoda Janez Habsburško-Lotarinški je leta 1822 kupil posestvo, danes znano kot Meranovo. Ime je dobilo po njegovem sinu, grofu Francu Meranskem. Z velikimi stroški jo je spremenil v vzorno vinogradniško posest. Na njej je uvedel porenske sorte vinske trte, s čimer je ustvaril možnost za dvig kakovosti vinogradništva v Podravju. Prvi uspeh se je pokazal že ob trgatvi leta 1826, ki se je je nadvojvoda Janez osebno udeležil. Na tem posestvu je nadvojvodo in njegovo ženo Ano Plochl leta 1830 obiskal tudi sam avstrijski cesar Franc I. s soprogo Karolino Avgusto, sicer Janezov brat. Vinogradi so postali tako ugledni in znani, da so na posesti v današnjem Hrastju leta 1832 ustanovili viničarsko šolo, ki je poudarjala pomen praktične izobrazbe. Vrhunec teh prizadevanj pa je bila ustanovitev Štajerske deželne sadjarsko-vinarske šole v Mariboru leta 1872. Kot velik dosežek sistematičnega prepletanja kmetijstva, kulture, raziskovanja in izobraževanja je potrebno omeniti oceno prvovrstnosti vina sorte rizlinga z Meranovega leta 1855 na veliki mednarodni razstavi kmetijskih, industrijskih in umetnostnih izdelkov v Parizu.

Nadvojvoda Janez ni bil le začetnik strokovnega in sodobnega vinarstva pri nas, ampak tudi pobudnik gradnje južne železnice Dunaj–Trst, ki so jo slovesno odprli leta 1857, in tudi gradnje cest. Kot enemu najbolj zaslužnih za napredek tukajšnjih krajev so mu v 19. stoletju po Sloveniji postavili zahvalne plošče in spomenike, tudi Mariboru.

Ob 200. obletnici Meranovega, 240. obletnici rojstva nadvojvode Janeza in 190. obletnici prve viničarske šole na Štajerskem pričenjajo v KIBLI prvi del projekta Nevidni Maribor, s katerim nameravajo razkrivati še druge kotičke in ljudi, povezujoč zgodovino, naravo, urbano okolje in kulturo s sodobnimi tehnologijami. Skupaj z Mestno občino Maribor bodo v jesenskih mesecih z dotičnim projektom obeležili dogodke tudi na izbrani lokaciji v centru mesta.

Razstava Nadvojvoda Janez, oče Meranovega je del večjega, pilotnega projekta Mreže RUK z naslovom Nevidni Maribor v izvedbi raziskovalnega medijskega in interdisciplinarnega laboratorija KIBLA2LAB. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

V KIBLA2LABu vsebine raziskujejo in jih z umetniškimi postopki in ambientalnimi postavitvami predstavljajo na nove načine, od fizičnih objektov do izkušenj najnovejših tehnologij (navidezna resničnost (VR), obogatena resničnost (AR), 360-stopinjski drone posnetki, animacije s pomočjo umetne inteligence (AI), laserski skeni ...).